Zgodovina

Svojo knjižnico-čitalnico so Openci imeli od leta 1868 do 1881, ko je njeno delo nadaljevalo Bralno društvo (do leta 1884). Iz njega je nato izšlo pevsko in bralno društvo Zvon, k je postalo osrednje društvo na Opčinah vse do leta 1927, ko so fašistične oblasti razpustile vsa slovenska društva in združenja. Z odločbo prefekture štev. 7181 z dne 23. avgusta 1927 so bila prepovedana in razpuščena vsa openska prosvetna društva (npr. mladinsko društvo Prosveta, ustanovljeno leta 1923, ki je imelo svojo knjižnico). Policijski in fašistični organi so izvršili preiskavo na sedežih društev ter zaplenili slovenske časopise in knjige. Precej so jih odborniki uspeli porazdeliti med člane, slovensko branje je postalo ilegalno, začasni sedeži knjižnice so postali domovi. V letih 1937-39 je delovala marksistična knjižnica, in sicer na Narodni ul., 45.

Po drugi svetovni vojni so imela na Opčinah delujoča društva (PD Opčine, A. Čok in Mladinski krožek Opčine) vsaka svojo knjižnico po zdužitvi v SKD Tabor je le-to svojo knjižnico poimenovalo po Pinku Tomažiču in tovariših (Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, in Ivan Vadnal), obsojeni na drugem tržaškem procesu in ustreljeni 15. decembra 1941 na openskem strelišču.

Odprtje nove in obnovljene knjižnice je bilo 12. decembra 1981.

Od svoje ustanovitve knjižnica prireja srečanja z literati, zgodovinarji, političnimi predstavniki, popotniki, dokumentarne razstave i, spodbuja bralne navade tako pri odraslih kot pri najmlajših.

Od leta 1983 izdaja društveni Glasnik.

Danes hrani knjižnica nad 11.000 knjig.